Kaj smo se na našem potovanju v Valencijo naučili?

 Kaj smo »odnesli« od našega potovanja

Valencija je za dva nepozabna tedna postala naš drugi dom. Erasmus+ nam je omogičil posebno doživetje, okrašeno z dragocenimi izkušnjami. Pridobili smo nova strokovna znanja in pri tem spoznali špansko kulturo. Urili smo se v rabi angleškega jezika in pantomime (saj tam le redko kdo zna angleško). Morda najpomembnejše pa je, da smo utrdili vezi med sabo in se pri tem neznansko zabavali.

STROKOVNO DELO

V Valenciji je bila naša glavna naloga pridobiti strokovne izkušnje iz dela v laboratoriju. Ker se letošnja snov pri biologiji nanaša na človeka, smo bili zelo zadovoljni, da smo delali analize s človeškimi vzorci krvi, urina in blata. Povezali smo to, kar smo se naučili pri biologiji, s praktičnim delom v laboratoriju lekarne Viguer. Sporazumevanje je potekalo največ v angleščini, čeprav je znanje tega jezika tam zelo redko, tako smo večkat posegli po prevajalnikih.

V dveh tednih smo opravili vrsto analiz krvi, urina in blata. Naučili smo se preverjati prisotnost bakterije Helicobacter pylori, ki povzroča rano na želodcu. Testirali smo vsebnost kokaina v urinu, delali teste nosečnosti. Pregledovali smo vsebnost krvi v blatu, ki opozarja na možnost raka na črevesju. 

Preverjali smo, če so v urinu prisotne bakterije in katere bi to bile. Določevali smo jih glede na morfološke lastnosti mikroorganizmov. Delali smo tudi antibiograme, ki so nam pokazali občutljivost določenega mikroorganizma na antibiotike.

Naučili smo se uporabljati stroje za analiziranje vzorcev. To nam je na začetku povzročalo kar nekaj preglvic, saj so bili programi v španščini. Naučili smo se, kako pripraviti stroje za delo, kar pomeni odstranitev odpadkov prejšnjega dne, prižig računalnikov, priprava programov in reagentov po napisanem seznamu.

Največ smo delali z napravama XT - 1800i, katera analizira krvne celice in Urisys 2400. Z njo smo preverjali kakšna je prisotnost beljakovin, glukoze, ketonov, žolčnih barvil, nitritov, levkocitov in krvi v urinu, in kakšen je njegov pH.

Ker je bil laboratorij majhen, nas pa veliko, smo delo hitro opravili in da ne bi stali križem rok, smo se zaposlili z mikroskopiranjem spermijev. Mentor nas je večkrat poslal tudi v lekarno, kjer je bilo dela vedno dovolj. Razporejali smo tablete, delali kreme in kapsule, kar zahteva veliko zbranosti.

Maj pa je o svojem delu zapisal takole: »V Španiji sem se naučil veliko novih stvari. Delo sem opravljal v laboratoriju podjetja ValGenetics, kjer me je osebje naučilo ogromno stvari. Mentorica me je najprej seznanila z delom v laboratoriju, razkazala mi je laboratorije in naprave na katerih sem dva tedna delal. Moje delo je zajemalo predvsem znanja iz področja biotehnologije, mikrobiologije in tudi nekaj agronomije, saj je bil laboratorij povezan z rastlinsko genetiko. Iz različnih vrst sadja sem izoliral DNA, potem pa je sledila metoda PCR s katero smo ugotovili, če je v vzorcu prisoten kakšen organizem. Če smo organizem želeli natačno določiti smo to naredili z gelsko elektroforezo. Naučil sem se pripravljati različne medije, agarna gojišča in postopka mikropropagacije, torej sem rastline na nek način pomlajeval tako, da sem poganjke odrezal iz starega gojišča in jih postavil na novo gojišče. Na tak način se je pridobila čista kultura, ki je bila brez virusov, bakterij, plesni in gliv.

Ključno znanje, ki sem ga pridobil je znanje uporabe PCR metode, elektroforeze, izoliranje DNA, izoliranje DNA z Maxwell robotom, priprava medijev, mikropropagacija (transplantacije najhitreje rastočih delov rastlin na novo gojišče) in delo v laminariju.

SPOZNAVANJE KULTURE
V Španiji smo spoznali kako bogata je njihova kulturna dediščina kot tudi tradicija, ki jo Španci skrbno negujejo in varujejo. Videli smo mnoge sakralne objekte, zgodovinsko pomembne javne objekte, razstave v muzejih, procesije na ulicah. Kultura nas je spremljala na vsakem koraku. Imeli smo srečo, da smo Valencijo obiskali ravno v času velikonočnih praznikov, tako smo bili že prvo jutro priča procesiji za cvetno nedeljo. Ljudje so med hojo do svetišča v rokah držali palmove liste spremljali pa so jih inštrumentalisti s kitarami tako da je celotna kolona prepevala. V sledečih štirinajstih dneh smo mnogokrat opazili različne cerkvene obrede. Ogledali smo si tudi marsikatero cerkev. Praktično na vsaki ulici si lahko našel majhno cerkev ali pa vsaj kapelico in si jo na hitro ogledal, če je bila le odprta. Tako smo prek mnogih ogledov cerkva in obredov  spoznali, da so španci izredno veren narod in to dolgoletno tradicijo negujejo. Prek plesa in glasbe pa smo spoznali tudi vročo, strastno in  zabave željno stran Špancev. Ob gledanju flamenka smo opazili kako na prav poseben način doživljajo glasbo in kako strastno in doživeto zaplešejo ob njej. Lahko bi rekli da res »padejo notr«.
Ob vsakodnevnih sprehodih po mestu in opazovanju mogočnih stavb smo ugotovili in spoznali da je Valencia pomembno zgodovinsko, trgovsko in strateško mesto. Lahko smo videli eno največjih tržnic v Evropi, bullring in mnoge druge stavbe.

Poskusili smo nekaj tradicionalnih pijač in jedač kot so orxata, paella, Chocolate con Churros, Agua de Valencia. 

Obiskali smo živalski vrt Bioparc, se potopili v največji akvarij v Evropi- L'Oceanogràfic, raziskali botanični vrt Jardín Botánico ter si ogledali kermični muzej.

Zaradi praznikov smo imeli kar precej prostih dni, a smo si te lepo popestrili in se s kolesi odpravili do morja, v katerem smo se nekateri tudi okopali, medtem ko so drugi vanj zgolj namočili stopala.

Glavno spoznanje na koncu je, da je Španija kulturno izredno bogata, tako da se bo vredno vrniti, si še kaj pogledati in se kaj novega naučiti.

Valencijo smo skupaj raziskovali, se izobraževali in se pri tem neznansko zabavali:

Doroteja Demšar, Miha Kupljenik, Timeja Liplin Šerbetar, Maj Rozman, Vid Rozman z mentorico Mihaelo Terkov.